Živijo, tukaj Charlie!
Če me še ne poznaš – jaz sem tisti puhasti, beli gospod z največjim nasmehom na pašniku. Danes ti bom zaupal eno od mojih najljubših skrivnosti: zakaj imam obiskovalce tako rad.

Najprej priznam – kadar zagledam ljudi, ki prihajajo po poti proti naši ogradi, mi začne srce malo hitreje biti. Takrat pokončno dvignem ušesa in se naredim, kot da sem najbolj pomembna alpaka na svetu (kar v resnici tudi sem, mar ne?).

Ko pridejo bližje, vedno upam, da imajo s sabo priboljške. Ni boljšega kot hrustljav košček briket, ki jih priskrbijo moji oskrbniki. Ampak veš, ni vse samo v hrani – v resnici mi je najbolj všeč, ko se kdo ustavi, me pogleda v oči in mi reče kaj prijaznega. Ja, res je – mi alpake čutimo prijaznost!

Še nekaj ti povem: imam rad, ko me kdo poboža, ampak naj ti dam Charliejev nasvet – počasi in nežno! Če prideš prehitro, se zna zgoditi, da naredim kakšen poskok nazaj. Saj ne, da sem plašen … ampak previden gospod sem pa vseeno. 😉

Najlepše pa je, ko obiskovalci odidejo z nasmehom. Takrat vem, da sem opravil svoje delo: bil sem prijazen, zabaven in puhast ambasador naše črede. In verjemi, jaz uživam prav toliko kot ti – mogoče še malo več!

Zato te vabim, da prideš tudi ti. Prinesi s sabo dobro voljo (in mogoče kanček dobre volje), jaz pa ti obljubim, da boš spoznal najmehkejšo alpako daleč naokoli. No … vsaj jaz tako mislim. 😁

Tvoj prijatelj,
Charlie 🦙✨